Vrtičkanje je za mnoge ljubitelje narave pravi balzam za dušo – pomirjujoče, ustvarjalno in izjemno nagrajujoče. A medtem ko se sprošča naš um, telo pogosto prevzame glavnino bremena. Dolgotrajno sklanjanje, klečanje ali dvigovanje težkih bremen se hitro lahko kaže kot bolečina v križu, ramenih in kolenih. Zato ni odveč vprašanje: kako lahko vrtnarimo brez bolečin?
Ena ključnih stvari je zagotovo drža. Marsikdo se med puljenjem plevela ali sajenjem nevede skloni na iztegnjenih nogah in s tem preobremeni ledveni del hrbta. Veliko boljša izbira je počep z ravnim hrbtom, pri katerem delo opravimo z nogami. Če nam počepanje ne gre od rok ali kolen, si lahko pomagamo s kolenskimi blazinicami ali posebno vrtno klopco, ki nam omogoča bolj stabilen in udoben položaj.
Tako kot pri vsaki telesni aktivnosti se tudi pred vrtnarjenjem splača ogreti. Nekaj minut raztezanja, kroženja z rameni in lahkih počepov pripravi mišice na delo in zmanjšuje tveganje za poškodbe. Ne gre zanemariti niti pomena odmora – delo na vrtu si je pametno razdeliti na krajše intervale. Vmes si privoščiš nekaj požirkov vode, se sprehodiš po vrtu ali preprosto sedeš in občuduješ svoje delo.
Pri tem ti lahko močno pomaga tudi ustrezno orodje. Daljši ročaji zmanjšajo potrebo po sklanjanju, ergonomski ročaji pa razbremenijo zapestja. Če moraš prenašati vreče zemlje ali orodje, je bolje, da to storiš v več manjših delih ali s pomočjo vozička, kot pa da vse nosiš naenkrat.
Pri dvigovanju težjih predmetov je pomembno, da ne upogneš hrbta, temveč pokrčiš kolena in težo dvigneš s pomočjo nog. Hrbtenica naj ostane ravna, bremena pa drži čim bližje telesu. S tem razbremeniš hrbet in zmanjšaš tveganje za nastanek poškodb.
Če se ti zdi, da je vse to še vedno pretežko, razmisli o postavitvi višjih gred. Te omogočajo delo v pokončnejši drži, kar bistveno zmanjša obremenitev na hrbtenico in sklepe. Takšne grede so še posebej dobrodošle za starejše ali za vse, ki imajo težave z gibanjem.
Najpomembnejše pa je, da poslušaš svoje telo. Če te kaj zaboli ali začne zategovati, si privošči premor in preveri, ali delaš v ustreznem položaju. Telo nam pogosto pošlje opozorilo – le slišati ga moramo.
Vrtičkanje je lahko več kot le sprostitev – je lahko tudi blagodejna telovadba. Če vrtnarimo premišljeno, si z delom na vrtu ne bomo le pridelali sveže zelenjave, temveč bomo poskrbeli tudi za gibljivost, moč in dobro počutje.
Avtor članka: Domen Zupan, mag. kin.
