V današnjem svetu so pametni telefoni, pametne ure in druge naprave postale nepogrešljiv del našega vsakdana. Poleg tega, da nam omogočajo enostavno komunikacijo in dostop do informacij, te naprave zbirajo tudi številne podatke, ki jih lahko izkoristimo za izboljšanje našega življenja. Čeprav se pogosto zavedamo, da naprave beležijo našo aktivnost, pa mnogi uporabniki ne izkoristijo vseh prednosti teh podatkov. V tem članku bomo raziskali, kako lahko koristno uporabimo podatke, ki jih ponujajo telefoni, pametne ure in druge naprave.

Sladkor je sestavni del mnogih naših prehranjevalnih navad, saj je pogosto prisoten v različnih živilih tako v pijačah, kot v prigrizkih. A kako pravzaprav vpliva na naše telo, še posebej, ko gre za telesno aktivnost in šport? Kakšno vlogo ima sladkor pri zagotavljanju energije in vzdržljivosti pri športu? V tem članku bomo raziskali, kako se sladkor odziva v telesu med telesno aktivnostjo in kako ga najbolje vključiti v svojo prehrano, da bi iz njega iztisnili čim več koristi.

V zapletenem spletu avtonomnega živčnega sistema človeškega telesa leži izjemna struktura, znana kot vagusni živec. Je eden najpomembnejših dirigentov, ki narekuje delovanje mnogih drugih telesnih sistemov. Zelo hitro se odziva na vplive iz okolice in vpliva na naše fizično in mentalno stanje. Odziva se tudi na naše notranje miselne procese, ki jih ustvarjamo z lastnim odzivanjem na dogodke iz okolice. Živec vagus ima torej globok vpliv na naše fiziološko in psihično počutje, zlasti pa je pomembna njegova vloga pri uravnavanju stresa.

Krvni sladkor oziroma glukoza, je snov v telesu, ki daje energijo telesu za njegovo delovanje. Nastaja ob presnovi hrane.

Kmalu bomo zakorakali v jesen. Gre za letni čas, ko veliko rekreativcev brisače in kopalke zamenja za tekaške copate. Vročina ni več tako izrazita, predvsem pa se bliža največji tekaški dogodek pri nas – Ljubljanski maraton. Ena izmed dilem, ki se nam pojavljajo je tudi izbira tekaške obutve.

Skorajda ni rekreativca, ki še ne bi slišal za trening fartleka. Vseeno pa mariskdo ne ve kaj fartlek sploh je in kako se takšnega treninga lotiti. Prvi si je trening fartleka izmislil švedski trener krosa Gosta Holmer. Holmer, ki je bil pred trenerskim poklicem tudi odličen atlet – osvojil je tudi olimpijsko kolajno – je želel s farlekom združiti aerobni in anaerobni način treninga. Fartlek v švedščini pomeni igra hitrosti saj vsebuje tako hitre, kot tudi počasne intervale, kot obliko treninga pa ga lahko uporabljamo v različnih športih.

Dobro smo že zakorakali v poletje, kar pomeni, da so tudi temperature ozračja visoke. Sama telesna aktivnost, pa naj si bo to hoja, tek, kolesarjenje ali pa katerikoli drug šport, je že sama po sebi dovolj naporna, ob vročih dnevih pa je obremenitev za telo še toliko večja. Razlog tiči v »ravnotežju« med količino toplote, ki jo telo ustvari in količino toplote, ki jo lahko izgubi. Telesna temperatura, pri kateri ljudje najbolje funkcioniramo je med 36,5 in 37stopinjami Celzija. Če telesna temperatura naraste, nam postane toplo (če seveda nismo bolni), v kolikor pa temperatura telesa pade, pa nas hitro začne zebsti.

Telesna vadba je znana po vplivu na celostno zdravje, ki vključujejo tako telesno dobro pripravljenost in počutje, kot tudi psihično. Pogosto pozabimo na manj otipljive učinke telesne aktivnosti, kot so razvoj ali ohranjanje kognitivnih sposobnosti.