Jeseni se začnejo temperature nižati in mnogi se zato umaknejo v toplo domače zavetje. Toda gibanje na prostem pozimi prinaša številne koristi za telo in duha. V temnejših, kratkih in mrzlih dneh leta ni razloga, da prekinemo z zdravim in aktivnim načinom življenja. Vsi, ki se tega zavedamo in imamo zdravstvene razloge, da med aktivnostjo ne smemo biti izpostavljeni mrazu ter bi radi svoje aktivno življenje nadaljevali si poiščimo aktivnosti v toplih notranjih prostorih. Vseeno pa poskrbimo, da se primerno zaščiteni tudi izpostavimo mrazu in soncu ter njegovi koristnosti za produkcijo vitamina D.
Seveda kar najbolj pa spodbujamo zmerno do srednje intenzivno gibanje na svežem zraku in soncu. Tisti, ki tudi pozimi ne prenehamo z intenzivnejšo vadbo in aktivnostmi v naravi pa seveda po pameti. Ustrezna priprava in premišljene aktivnosti lahko povečajo odpornost, izboljšajo razpoloženje in pomagajo vzdrževati kondicijo skozi vse leto. Kar nekaj je razlogov, zakaj se splača ostati aktiven tudi v mrazu.

Ali je gibanje v mrazu morda celo koristno?
Da. Telo, ki ga postopoma izpostavljamo določenemu stresu se nanj lahko prilagaja in to vidimo kot povečevanje odpornosti na ta izziv oziroma stres. In tudi mraz je lahko stresni izziv. Telo se bo ob postopnem, ne pretiranem in ne preveč dolgotrajnemu izpostavljanju mrazu sčasoma prilagodilo in zgradilo večjo toleranco na mraz. Na ta način krepimo telesno in tudi mentalno odpornost ter dvigujemo zmogljivost imunskega sistema.
Zmerna telesna aktivnost v mrazu spodbuja cirkulacijo krvi, izboljšuje delovanje imunskih celic in zmanjšuje vnetne procese. Izpostavljenost hladnemu zraku v ustrezni opremi in primernih oblačilih lahko dolgoročno prispeva k boljši termoregulaciji in odpornosti na temperaturne spremembe.
Še naprej lahko naštevamo koristnosti gibanja na mrazu:
Hladen zrak stimulira krvne žile, srce nekoliko bolj intenzivno deluje, kar izboljša prekrvavitev in metabolizem. Telo torej več troši in te pospešene procese seštevamo v obliki povečane termogeneze. Termogeneza je po domače kurjenje kalorij za ohranjanje toplote, kar poveča energijski izdatek telesa. Torej gibanje na mrazu je tudi povečano trošenje odvečnih kalorij.

Poleg pozitivnih vplivov na fizično telo ima gibanje na hladnem zraku tudi psihološke koristi. Zmanjšuje raven stresa saj naravna svetloba in svež zrak blagodejno vplivata na razpoloženje. Kot posledica zgoraj naštetih telesnih procesov se povečuje nivo serotonina. Gibanje na prostem zmanjšuje simptome depresije in anksioznosti ter izboljšuje spanec. Gotovo ste že kdaj izkusili tisto ‘dobro utrujenost’ in odličen spanec, ki sledi po aktivnem celodnevem gibanju na snegu?
Še en psihofizični učinek, ki govori v prid gibanju na mrazu je povečevanje vzdržljivost, tako fiziče kot mentalne. Redno ukvarjanje z aktivnostmi v manj prijetnih pogojih krepi discipliniranost in sposobnost prilagajanja. Sčasoma izgradimo večjo moč volje in ta način delovanja miselnosti (mindset) se prenese tudi na druge življenjske situacije.
Koristi ali nevarnosti za dihala? Hladen, suh zrak pri mnogih ljudeh sproža občutek osvežitve in boljšega dihanja. Ob pravilni pripravi in zmernem intenzivnem naporu pomaga izboljšati dihalno zmogljivost. Astmatiki in ljudje s težavami z dihali pa le previdno. Vredno se je posvetovati z zdravnikom, saj morda ta ne bo popolnoma prepovedal izpostavljanja mrzlemu zraku, le intenzivnost in čas vadbe boste morali prilagoditi.

Avtorica članka: Nina Mihelič. dipl. kineziolog




