Gotovo ste že kdaj opazili, da se najboljše rešitve in ideje pogosto porodijo prav med sproščenim sprehodom. Neobremenjeno gibanje nam omogoča, da možgane zajame ‘val ustvarjalnosti’. To ni slučajno in dejansko za to obstajajo razlage. Med gibanjem in ustvarjalnostjo obstaja več medsebojno dopolnjujočih se vzrokov, ki izhajajo iz biologije o človekovem delovanju, nevroznanosti, psihologije in tudi zgodovine razvoja človeka.
Biološki vzroki za koristen vpliv hoje ali gibanja na naš miselni tok
Vzrok je preprost – povečana cirkulacija oziroma prekrvavljenost celega telesa in s tem tudi možganov je ključna za povečano delovanje samih možganov. Telesna aktivnost, torej zmerna do aktivna hoja, poveča prekrvavitev celega telesa. S tem se spodbudi in poveča pritok kisika in razpoložljive glukoze iz krvi v možgane. To občutimo kot izboljšano delovanje nevronskih omrežij. Naše misli so hitrejše, pa tudi jasnejše. Omogoči nam boljše razumevanje in boljšo podlago za nadaljne odločanje. Boljše delovanje nevronskih povezav pa pomeni tudi hitrejše in učinkovitejše procesiranje informacij ter povezovanje le teh. Poleg tega hoja oziroma stanje, ki ga takšno dlje trajajoče ritmično gibanje povzroča ne le s cirkulacijo temveč tudi posledično na ostalih telesnih sistemih (respiratornem, mišičnem, nevrološkem, presnovnem) sprošča nevrotransmiterje oziroma kemične snovi v možganih. Serotonin, noradrenalin in dopamin so trije, ki izboljšajo razpoloženje, motivacijo in sposobnost osredotočanja. Kadar smo sproščeni in pozitivno razpoloženi, so možgani pripravljeni na svobodno, asociativno mišljenje, kar pa je hrana kreativnosti. Hoja (zlasti zmerna aerobna vadba 20-40 min) sproži več nevrotransmiterjev in nevrobioloških molekul, ki skupaj izboljšajo razpoloženje, zbranost in počutje.
Nevrološki mehanizmi med zmerno aktivnostjo
Ključni mehanizem je umiritev osrednjega nadzora pozornosti. V statičnem – neaktivnem delovanju telesa med nekim sicer miselno intenzivnim delom naš prefrontalni korteks trdo dela in blokira tisoč motečih idej. To nam pomaga pri ciljno usmerjenem reševanju nalog. Hoja pa z nežno senzorično stimulacijo in ritmom telesa zmanjša potrebo po strogi kontroli pozornosti. Sčasoma med gibanjem vstopimo v stanje, ki ga nevroznanstveniki imenujejo aktivacija “privzetega/samodejnega načina delovanja” (t.i. Default Mode Network). To je nekakšno možgansko omrežje, povezano z notranjim razmišljanjem, spontanimi asociacijami in domišljijo. V tem režimu dela se v naših možganih misli lažje križajo. To poveča verjetnost prebojev novih idej in nepričakovanih povezav. Lažje vidimo ‘celo sliko’ nekega problema, vidimo smiselne povezave in zato rešitve ali ga vidimo z drugega zornega kota.
Pozitivni psihološki vzroki hoje za kreativno mišljenje
Sprehod ali poljubna priljubljena aktivnost je prekinitev miselne rutine. Sprehod spreminja okolje in ponuja nove vizualne in zvočne informacije. Ti novi zunanji vplivi služijo kot zunanji katalizator, ki sproži nove asociacije. Hkrati hoja daje telesno, skoraj hipnotično strukturo (ritem korakov, dihanje), ki služi kot nov miselni okvir. Misli plavajo v bolj sproščenem toku. Hitrejše so in se ob njih možgani ne pomudijo toliko dolgo, kot če premlevamo ene in iste misli več časa brez smisla ali jasnega zaključka, zataknjeni v slepi ulici.
Sprehod ali aktivnost pa naj le postanejo rutina, saj nam to prekinjanje miselne rutine predvsem kotisti, da možgani zaženejo še svoje bolj kreativno delovanje. Preko dneva namreč delujejo v bolj na osredotočanje omejenem delovanju.
Evolucijki razlogi kako gibanje pozitivno vpliva na porajanje dobrih rešitev in idej
Naši možgani so sposobni izrednega prilagajanja in učenja glede na potrebe in izzive, ki nam jih navrže življenje. Mehanizmi za bolj učinkovito uporabo in zmogljivost svojih možganov med gibanjem smo ljudje razvijali skozi svojo evolucijo. Že naši davni predniki so morali med gibanjem kombinirati navigacijo, opazovanje okolice in reševanje težav, kar je botrovalo razvoju tega učinkovitega mehanizma za hitro in jasno razmišljanje med gibanjem. Danes to še vedno deluje enako – hoja aktivira naše ‘prirojeno’ stanje mišljenja, ki je hkrati analitično in asociativno.
Povezava gibanja z zdravjem in pozitivnim reševanjem izzivov torej ni naključna. Redna hoja izboljša srčno-žilno zdravje, zmanjšuje stres, spodbuja spanec in celo podpira nevrogenezo oziroma nastajanje novih nevronov v hipokampusu. Vse to dolgoročno krepi kognitivne zmožnosti in ustvarjalnost.
Če ste ostali prazne glave zaradi premnogih misli, potrebujete idejo ali rešitev le vstanite in pojdite na 20–40-minutni sprehod brez telefona. Dovolite umu, da tava in ‘nelogično’ razmišlja. Pogosto se prav iz tega rodi najboljša misel/zamisel.
Avtor članka: Nina Mihelič, mag. kin.
