Krvni sladkor oziroma glukoza, je snov v telesu, ki daje energijo telesu za njegovo delovanje. Nastaja ob presnovi hrane.
Precej pomembno je kakšna je hrana, ki jo zaužijemo glede svoje sestave. Tako imenovana hrana iz enostavnih sladkorjev (sladkarije, sadje) bo hitreje sprostila večje količine sladkorja v kri kot hrana s sestavljenimi sladkorji oziroma sestavljenimi ogljikohidrati (zelenjava, žitarice). Zato je izbor hrane zelo pomemben. Dobro je, da izbiramo hrano z nizkim glikemičnim indeksom (GI). To pomeni, da se bodo sladkorji razgrajevali dlje časa in v manjše enote, vse do nastanka glukoze. Posledično se po zaužitju hrane raven sladkorja ne bo tako hitro dvignila, kot pri zelo procesirani hrani z visokim GI. Odziv inzulina bo normalen in telo bo postopoma lahko porabilo sladkor iz krvi.
Pogosto in količinsko veliko vnašanje sladkorja lahko poškoduje in oslabi naravni odziv telesa. Telo za uravnavanje ravni glukoze tvori inzulin, ki znižuje raven glukoze. Inzulin ima zmožnost prenašanja sladkorja celicam, ki sladkor potrebujejo. Kadar telo ne zmore tvoriti zadostnih količin inzulina, sladkor oziroma glukoza ostajajo v krvi. Pogostost takega stanja dolgoročno vpliva na nastanek sladkorne bolezni tipa II. S tem povezane težave so tudi okvara ledvic, nastanek srčno-žilnih bolezni, težave z živčevjem, poškodbe oči in debelost. Bolniki s to, pogostejšo vrsto sladkorne bolezni imajo torej moten proces proizvajanja inzulina in glukoze v krvi ne morejo ustrezno porabiti.
Veliki porabniki glukoze so lahko možgani in mišice, zato seveda potrebujemo zadostne količine sladkorja dnevno. Poleg ustrezne prehrane pa lahko na nivo glukoze v krvi pozitivno vplivamo predvsem z redno telesno vadbo. Posebej koristna je telesna vadba za ljudi, ki imajo večje tveganje za nastanek debelosti ali razvoj sladkorne bolezni tipa II, kot tudi za sladkorne bolnike.
Koristi telesne vadbe glede ravni sladkorja v krvi in preprečevanje nastanka je veliko.
Uravnavanje telesne teže
Telesna vadba ima poleg mnogih pozitivnih vplivov na fizično, mentalno in duhovno raven človeka tudi velik učinek na nadzor telesne teže. Telesna teža pomembno vpliva na razvoj nekaterih bolezni ‘zahodnega’ sveta. Razvoj sladkorne bolezni tipa II je namreč močno povezana z debelostjo. Telesna vadba pa učinkovito vpliva na ohranjanje zdrave telesne teže in tudi na raven inzulinske rezistence. Debelost je glavni dejavnik tveganja za razvoj inzulinske rezistence.
Zmanjšanje inzulinske rezistence
Inzulinska rezistenca je pomemben dejavnik pri razvoju sladkorne bolezni tipa II. Znižanje le te pomeni, da telo učinkoviteje porablja oziroma uravnava glukozo v krvi za proizvodnjo energije, pri tem pa ne povečuje tvorbe inzulina.
Povečanje občutljivosti telesa na inzulin
Vadba poveča občutljivost telesa na inzulin, kar omogoči celicam, da učinkoviteje porabljajo razpoložljivo glukozo v krvi. To zmanjša nivo glukoze v krvi in zniža količino inzulina, ki je potreben za privzem glukoze. Lahko bi rekli, da tovarni inzulina ni potrebno ves čas delovati na vso moč.
Znižanje ravni glukoze
Med aktivnostjo mišice porabljajo glukozo iz krvi za energijo – delovanje. To neposredno zmanjšuje nivo krvnega sladkorja. Učinek vadbe je podaljšan in traja še po vadbi. Kako dolgo še učinkujejo koristi, je odvisno od trajanja in intenzivnosti vadbe. Lahko traja nekaj ur ali celo več dni.
Boljši glikemični nadzor
Redna telesna vadba pomaga pri ravnovesju krvnega sladkorja na dolgi rok. Posebej učinkovite so aerobne vadbe. Pri redno telesno aktivnih ljudeh s sladkorno boleznijo tipa II, so s pomočjo nekaterih markerjev v krvi ugotovili bistveno izboljšanje regulacije ravni sladkorja.
Zmanjšnanje tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni
Telesno neaktivni ljudje so izpostavljeni večjemu tveganju za nastanek srčno-žilnih bolezni in imajo predvidoma višji nivo sladkorja v krvi. Telesna vadba sladkor v krvi znižuje in posledično zmanjšuje tveganja za nastanek bolezni. Poleg tega redna vadba vpliva na splošno boljše stanje in zmogljivost srca in žilnega sistema.
Avtor članka: Nina Mihelič, dipl.kin.
